Pregrade opravljajo dve nalogi v acevni toplotni izmenjevalnik: podpirajo cevni snop in usmerjajo tekočino s strani lupine naprej in nazaj po cevkah. Kako so te pregrade odrezane, je odvisno, kako tekočina teče, koliko pritiska izgubi in kako dobro so cevi podprte. Enosegmentne in dvosegmentne pregrade sta dve najpogostejši geometriji, izbira med njima pa je neposredna menjava med prenosom toplote in padcem tlaka.
Kaj Baffle pravzaprav počne
Znotraj lupine so pregrade ravne plošče z izvrtanimi luknjami za cevi. Njihova naloga je preprečiti vibriranje in povešanje cevi, hkrati pa prisiliti tekočino na strani lupine, da teče čez snop cevi in ne naravnost vzdolž njega. Ta navzkrižni tok je tisto, zaradi česar strojna oprema iz lupin in cevi učinkovito prenaša toploto, pregradni rez, kar pomeni segment, odstranjen s plošče, nastavi okno, skozi katerega mora preiti tekočina.
Enosegmentne pregrade: standard
Enosegmentna pregrada ima en rez, tako da odstrani en segment iz krožne plošče. Tekočina mora prečkati celotno polje cevi, teči skozi izrezano okno, nato ponovno prečkati, kar povzroči močan vzorec navzkrižnega toka in visoke koeficiente prenosa toplote na strani lupine. To je standardna geometrija za večino čistih in zmerno onesnaženih storitev, ker zagotavlja dobre toplotne lastnosti z enostavno zasnovo. Slaba stran je, da prisiljevanje pretoka skozi eno samo okno povzroči razmeroma velik padec tlaka na strani lupine, kar je pomembno pri storitvah, kjer je črpalna energija draga ali je dovoljeni padec tlaka majhen.
Dvosegmentne lopute: Manj pritiska, večji pretok
Dvosegmentna pregrada uporablja dva reza, ki razdeli ploščo na tri segmente in pusti osrednje okno. To odpre večjo površino pretoka, tako da lahko tekočina na strani lupine lažje prehaja in padec tlaka se zmanjša, pogosto za 30 % ali več v primerjavi z enakovredno enosegmentno geometrijo. Nižja hitrost pomeni tudi nekoliko nižji koeficient prenosa toplote, zato dvosegmentna zasnova običajno potrebuje nekoliko daljšo lupino, da zagotovi enako obremenitev. Kjer je padec tlaka nadzorna omejitev, na primer pri velikem hlajenju plina ali storitvah z majhnim proračunom za črpalke, je dvosegmentna postavitev pogosto boljša gospodarska izbira.
Premisleki glede vibracij in podpore
Geometrija pregrade ureja tudi mehansko podporo. Ker dvosegmentne pregrade zagotavljajo manjšo kontaktno površino čez snop, so razponi cevi daljši in tveganje za vibracije cevi se lahko poveča, zlasti pri plinskih storitvah z visoko hitrostjo. Oblikovalci pogosto kombinirajo izbiro toplote s preverjanjem vibracij, pri čemer uporabljajo manjše razpone cevi ali spremenjeno postavitev, kjer je to potrebno. V praksi je varna pot začeti z dovoljenim padcem tlaka in režimom pretoka, nato pa pustiti toplotni in mehanski analizi, da določita vrsto pregrade, namesto da uporabimo eno geometrijo za vsako nalogo.
Katero izbrati
Za naloge, kjer je črpalna energija poceni in je koeficient toplotnega prehoda najpomembnejši, ostaja enosegmentna pregrada zanesljiva privzeta vrednost. Za storitve, ki jih omejuje padec tlaka, kot so veliki plinski tokovi ali hladilna voda z visokim pretokom, dvosegmentna pregrada zmanjša stroške črpanja po ceni nekoliko daljše lupine. V obeh primerih prosite proizvajalca, da izvede izračun na strani ohišja in preveri vibracije cevi, preden je geometrija zaklenjena. Desna pregrada sledi proračunu padca tlaka in režimu pretoka, pristojna delavnica pa bo kompromis jasno določila.
